Obveznosti delodajalca iz prenehanja pogodbe o zaposlitvi

Details

Category: podstrani - za delodajalce

Published: Friday, 05 October 2012 11:30

Iz prenehanja pogodbe o zaposlitvi izhajajo številne obveznosti delodajalca. Vsak delodajalec si sicer želi dobre in stalne delavce, vendar pa razmere na trgu, želje delavcev in nesoglasja med delavcem in delodajalcem lahko pripeljejo tudi do prekinitve sodelovanja in prenehanja delovnega razmerja. Poznamo več možnosti prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, od katerih vsaka za delodajalca pomeni drugačne obveznosti:

- sporazumno prenehanje pogodbe o zaposlitvi pomeni najboljšo rešitev tako za delavca kot za delodajalca, saj se oba strinjata s prenehanjem razmerja in ohranita pozitiven odnos. Zakon določa za to vrsto prenehanja le dve formalni zahtevi, in sicer sklenitev sporazuma o prenehanju v pisni obliki z določilom o posledicah prenehanja za delavca pri uveljavljanju pravic iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti (pri Zavodu za zaposlovanje RS). Delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi sporazumne razveljavitve, namreč ni upravičen do denarnega nadomestila. Delodajalcu pri tem načinu prenehanja zaposlitve ni treba plačati odpravnine, razen če gre za upokojitev, ni mu treba dokazovati in utemeljevati odpovednega razloga ter upoštevati odpovednega roka. Delodajalec ima do delavca le še obveznost izročitve delovne knjižice (če je bil delavec pri njem zaposlen pred 1. 1. 2009) ter na njegovo zahtevo še obveznost vrnitve njegovih dokumentov, obveznost izdaje potrdila o vrsti dela, ki ga je delavec opravljal, in o izrabi letnega dopusta. Te obveznosti pa ima delodajalec tudi pri vseh ostalih vrstah odpovedi!

- prenehanje z redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi; zajema odpovedi:
- zaradi odpovedi delavca; Delodajalec v tem primeru nima nobenih obveznosti, razen obveznosti spoštovanja odpovednega roka delavca iz zakona ali pogodbe o zaposlitvi.
- zaradi odpovedi delodajalca iz poslovnega razloga; Delodajalec mora v tem primeru izkazati utemeljen razlog, da nadaljevanje delovnega razmerja zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca ni več mogoče. O nameravani redni odpovedi iz poslovnega razloga mora delodajalec pisno obvestiti delavca. Delodajalec je dolžan upoštevati zakonsko določeni odpovedni rok in delavcu plačati z zakonom določeno odpravnino. Posebnosti veljajo v primeru odpovedi pogodb o zaposlitvi večjemu številu delavcev in za večje delodajalce.
- zaradi odpovedi delodajalca iz razloga nesposobnosti delavca; Delodajalec mora v tem primeru izkazati utemeljen razlog, da delavec ne dosega pričakovanih delovnih rezultatov ali da ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela. Delodajalec mora delavcu omogočiti zagovor. Delodajalec je dolžan upoštevati zakonsko določeni odpovedni rok in delavcu plačati z zakonom določeno odpravnino. Posebnosti veljajo za večje delodajalce.
- zaradi odpovedi delodajalca iz krivdnega razloga na strani delavca; Delodajalec mora v tem primeru izkazati utemeljen razlog, da delavec krši pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Delodajalec mora v zakonsko določenih rokih pisno opozoriti delavca na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi, če bo delavec ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja v določenem času. Pred odpovedjo mora delodajalec delavcu omogočiti zagovor. Delodajalec lahko pogodbo odpove z odpovednim rokom 30 dni in brez odpravnine.

Delodajalci morajo pri vseh oblikah redne odpovedi upoštevati, da za starejše delavce (starejše od 55 let), nosečnice, doječe matere in invalide velja posebna ureditev, če pogodbo odpoveduje delodajalec. Prav tako morajo upoštevati tudi zakonski rok, v katerem morajo odpoved dati ter na zahtevo delavca pisno obvestiti sindikat, katerega član je delavec ob uvedbi postopka. Delodajalec mora odpoved pogodbe o zaposlitvi dati v pisni obliki, s pisno obrazložitvijo odpovednega razloga ter opozorilom delavca na pravno varstvo in na njegove pravice iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti ter jo delavcu osebno vročiti.

Izjemoma pride tudi do prenehanja pogodbe o zaposlitvi z izredno odpovedjo. Gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz številnih v zakonu določenih primerih, od katerih sta najpogostejša:
- neuspešno opravljeno poskusno delo,
- neupravičena odsotnost delavca z dela najmanj pet dni zaporedoma in
- nespoštovanje navodil pristojnega zdravnika, opravljanje pridobitnega dela ali pot iz kraja bivanja v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe brez ustrezne odobritve.
Delodajalec mora tudi v teh primerih upoštevati z zakonom določene obveznosti do delavca (zagovor itd.).

Do prenehanja pogodbe o zaposlitvi lahko pride tudi zaradi upokojitve delavca. Delodajalec delavca k upokojitvi ne more prisiliti, mu je pa dolžan plačati odpravnino.

Do prenehanja pogodbe o zaposlitvi pride tudi zaradi prenehanja delodajalca. Gre za posebne primere prenehanja pogodb o zaposlitvi v primeru stečaja ali prisilne oziroma prostovoljne likvidacije delodajalca.

Za več informacij pišite na info@replika.si ali pokličite +386 (0)1 422 88 77.